- 06.
- maj
- 2020
- 06.
- maj
- 2020
Kaj je kratkovidnost?
Kratkovidnost je v zadnjih letih postala najpogostejša oblika referativne napake pri ljudeh. Kratkovidnost je referativna napaka zaradi katere se svetloba na roženici in očesni leči lomi tako, da fokus svetlobe pade pred mrežnico. Zaradi tega do mrežnice ne pride ostra slika in posledično vidimo motne predmete v daljavi. Običajno se to zgodi, ker je očesno zrklo predolgo in fokus svetlobe ne doseže mrežnice. Kratkovidnost se popravi s pomočjo razpršilne minus leče, ki fokus svetlobe spet postavi na mrežnico in s tem izostri sliko.
Simptomi kratkovidnosti
Značilno za kratkovidnost je slab vid na daljavo in dober vid na bližino. Torej, če slabo vidite podnapise na televiziji ali težko gledate oddaljene objekte ob enem pa brez težav berete novice v časopisu ali na telefonu, ste skoraj gotovo kratkovidni. Simptomi kratkovidnosti so lahko tudi:
- Naprezanje oči,
- Stiskanje vek, da bi bolje videli,
- Glavobol,
- Občutek utrujenih oči med vožnjo in ob zunanjih aktivnostih.
Ne korigirana kratkovidnost je lahko nevarna za vas in za okolico (npr. v prometu), zato ni dobro odlašati s pregledom vida.
Dejavniki nastanka kratkovidnosti
Natančni dejavniki nastanka kratkovidnosti so pri posamezniku težko določljivi. Običajno so to dedni dejavniki oz. genetika, individualne karakteristike in okoljski dejavniki.
Dedni dejavnik pomeni, da otrok »podeduje« kratkovidnost po starših. V kolikor je eden od staršev kratkoviden je verjetnost, da bo otrok kratkoviden 3 krat večja v primerjavi z otrokom, ki nima kratkovidnega starša. V kolikor sta oba starša kratkovidna je verjetnost za otrokovo katakovidnost 6 krat večja v primerjavi z otrokom, katerega starši niso kratkovidni.
Glavna okoljska dejavnika sta dolžina izobraževalnega procesa in čas, ki ga preživimo zunaj. Več študij je pokazalo, da dlje kot traja izobrazba večja je možnost, da bomo postali kratkovidni. Naslednji okoljski dejavnik je čas, ki ga preživimo zunaj. Nekdo, ki ima dnevno več kot 2 uri in pol zunanjih aktivnosti ima kar 3 krat manjšo možnost, da bo postal kratkoviden v primerjavi z osebo, ki je zunaj preživi manj kot dve uri na dan. Tu je potrebno podariti, da branja knjige na terasi, v parku ipd. v ta čas ne moremo šteti. Ko ste zunaj je za oči dobro, da jih ne obremenjujete z bližinskim delom (branjem) ampak uživate v različnih aktivnostih, sprehod, tek, igre z žogo, uživanje v razgledu ipd.
Za otroke in razvoj oči, je zelo dobro, da so čim več časa izpostavljeni naravni svetlobi ob zunanjih aktivnostih.
Korekcija kratkovidnosti
Odpravljanje in korekcija kratkovidnosti se vedno začne z dobrim pregledom vida in natančno subjektivno izmero dioptrije. Ko dobimo vrednost kakšna je dioptrija lahko začnemo razmišljati o različnih načinih korekcije kratkovidnosti.
Kratkovidnost se lahko korigira z očalnimi lečami, kontaktnimi lečami ali z eno od oblik referativne kirurgije.
Korekcija z očali je običajno prva izbira, saj so očala za uporabnika daleč najvarnejša. Tudi izbira okvirjev je danes ogromna in vsak lahko najde nekaj zase. Z očalno lečo primerne minus dioptrije fokus svetlobe iz pred mrežnice prestavimo na mrežnico in tako omogočimo oster vid. Poleg tega pa je danes tako velika izbira okvirjev, da gotovo vsak lahko najde nekaj zase.
Korekcija s kontaktnimi lečami je naslednja možnost. Kontaktne leče v primerjavi z očali od uporabnika zahtevajo več pozornosti, predvsem pri higieni in obvezne vsakoletne kontrolne preglede vida pri optometristu ali oftalmologu. Podobno kot pri očalih se tudi s kontaktnimi lečami fokus svetlobe prestavi na mrežnico. Dioptrija kontaktnih leč ni nujno enaka kot za očala, ker kontaktne leče ležijo neposredno na roženici. Kontaktne leče se odlično obnesejo pri športnih aktivnostih.
Refrakcijska kirurgija je zadnja možnost. Običajno kirurška odprava dioptrije pomeni fizično preoblikovanje roženice ali vstavitev intraokularne leče. Vsem, ki razmišljajo o tej možnosti svetujem, da se temeljito pozanimajo o negativnih in pozitivnih posledicah takšnega posega.
Anže Šimenc bacc.ing.opt.
Viri in literatura:
https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-981-13-8491-2_6
https://www.aao.org/eye-health/diseases/myopia-nearsightedness
